Center Holistic / Članki / Stres in posledice stresa

Stres in posledice stresa

Stres in posledice stresa
Alja Dimic
Deli s prijatelji:

Mnogo ljudi se dejansko ne zaveda, kako močno stres vpliva na imunski sistem ter kakšne posledice prinaša stres.

Včeraj sva šla v Izolo. Na sprehod, sladoled, igrala, na najlepšo razgledno točko, kjer si odpočijejo oči…in duša… Vsak dan sanjam o takšnih pobegih. Pa ne o pobegih stran od službe, zadolžitev in dnevnih obveznostih. Sanjam o pobegih nazaj k sebi. Ker milo rečeno, vsak dan sama sebe večkrat izgubim, ko me sploh ni, ko sem, pa nisem jaz, sem Alja, za vse druge, za vse stvari, ni pa mene. In zato to tako paše, ko srečaš spet sam sebe. In zato bom to večkrat naredila. Zase. Pa tudi za tiste blizu mene, ker saj veste, če boste vi v redu, res v redu, bodo v redu tudi tisti blizu vas. Ali pač ne. Kakorkoli. Se mi pa zdi zelo pomembno, danes veliko bolj, kot včasih, da si vzamemo trenutke zase, da smo mi mi, brez hitenja, naglice in nenehnih misli, ki nas dnevno okupirajo.

Včasih se pač usedite na obalo, zazrite se v širno morje in mislite na nič. Koristilo vam bo bolj, kot si mislite. In to naredite večkrat.

Zakaj?

Ne vem, če so me moje dosedanje bolezni že dovolj predramile in, če sem se iz vseh teh preizkušenj že naučila, da imamo samo eno telo. Pač ja, verjamem, da je naša duša večna, ampak tudi za naše telo moramo lepo skrbeti, da nam bo kar najdlje zdravo služilo. In skrb za našo notranjost, za našo dušo, naše misli in občutja, ima veliko večji pomen, kot si morda mislite.

Ali veste kaj je psihoneuroimunologija?

Ukvarja se z dogajanjem v telesu v stresnih situacijah in kako le te vplivajo na imunski sistem. Beseda prihaja iz latinskih besed psych- (kar pomeni um), neur- (kar pomeni živci ali živčni sistem) in immuno- (kar pomeni imunski sistem).

Psihoneuroimunologija je študija o tem, kako lahko um in stres vplivata na delovanje imunskega sistema. Jaz sem to že večkrat spoznala in zdi se mi, da si res ne želim novih preizkušenj. (za tiste, ki ste novi: 2 hujši obliki bakterijskih pljučnic, ena za drugo s plevralnim izlivom, izguba las in AA, prezgodnja menopavza pri 25.letih…pa še marsikaj bi lahko našla)

Da razumemo kako stres vpliva na imunski sistem moramo najprej razumeti, kako se v normalnih okoliščinah imunski sistem odzove na napad patogenov.

Patogeni, ki so opredeljeni kot povzročitelji bolezni (kot so virusi in bakterije), so nadležni organizmi, ki povzročajo odziv našega imunskega sistema. V odgovor na prisotne patogene v telesu, imunski sistem sproži vnetni odziv. Pri mnogih ljudeh to povzroči simptome, kot so zamašen nos, bolečine v grlu in celo vročina. Večina ljudi ne razume, da je to nastalo vnetje samo posledica telesnega imunskega sistema, ki se poskuša “znebiti” patogenov. Ni patogenov, ki kar sami od sebe povzročajo bolečine v žrelu in izcedek iz nosu. Še pomembneje, patogeni sami od sebe niso edini vzrok vnetnega odziva. Tudi hormoni so regulatorji vnetnih odzivov telesa.

Hormoni

bolj znani kot “kemični prenašalci”, se izločajo iz specializiranih organov (žlez) v določenih pogojih. V telesu imajo zelo veliko vlog, od metabolizma in presnove, do energije, uravnavanja menstrualnega cikla, do počutja, delovanja prebave in možganov.

Eden izmed glavnih hormonov, ki se sprošča v stresnih razmerah, je kortizol. Sprosti se preko nadledvičnih žlez in povzroča zvišan krvni tlak, srčni utrip in sprosti glikogenske rezerve sladkorja v jetrih in mišicah.

Druga zanimiva lastnost kortizola je, da deluje kot protivnetni signal, kar pomeni, da deluje kot “izklop” za imunski sistem in pomaga preprečevati vnetni odziv.

Sprva je bilo ugotovljeno, da so povišane vrednosti kortizola povezane s povišanimi nivoji stresa in menili so, da se kortizol sprosti kot vzrok stresa.

Novejše raziskave pa so pokazale nižje vrednosti kortizola pri ljudeh, ki živijo v zelo stresnih okoliščinah.
Krajši oz. hiter stres je pri ljudeh res zvišal nivo kortizola, pri daljši izpostavljenosti pa so  znanstveniki ugotovili, da imamo nižje ravni kortizola.

Več dokazov je potrdilo, da akutni stres povzroči nenadno zvišanje kortizola, če se stres nadaljuje, pa kortizol upade.

Kako kortizol vpliva na naš imunski sistem?

Torej, če je nekdo podvržen določeni stresni situaciji, je imunski sistem začasno šokiran in blokiran, zaradi česar imajo patogeni prosto pot.

Kaj pa se dogaja v naših primerih ter kaj je posledica stresa?

Medtem, ko smo izpostavljeni hudi stresni obremenitvi ne zbolimo. Zbolimo pa takoj, ko stresna situacija mine. Ali nekaj časa po njej. Recimo pol leta po smrti bližnjega, ki je dolgo umiral. Ali eno leto po dejanski ločitvi od partnerja. Ali po stresnem obdobju iskanja službe. Nemalo pa imamo tudi ljudi, ki so zboleli (rak) po dolgih letih stresa v službi. In ko so se le tega končno znebili in pustili službo, so zboleli.

V stresni situaciji naši nadledvični žlezi ves čas izločata kortizol, ki potlači odziv imunskega sistema, tako, da dejansko ne vidimo nobenih znakov delovanja imunskega sistema. Ker se pravzaprav sploh ne bori. Stres, kortizol, ga je popolnoma zablokiral. Tekom stresa imunske celice ves čas dobivajo protivnetne signale.

In kaj se zgodi, ko se stres nenadoma odmakne?

Že prenehanje izločanja kortizola je dovolj, da začutimo delovanje imunskega sistema in močnen vnetni odziv. Večji kot je stres, več časa, kot se izločajo velike količine kortizola, hujši je vnetni odziv imunskega sistema, ko se le ta konča.

Ker v stresu kortizol blokira delovanje imunskega sistema, imajo patogeni prosto pot napada na
– naše telo,
– naša tkiva,
– naše celice.
Patogeni se hitro razmnožujejo in mirno delijo.

Kombinacija visokega kortizola, ki zavira imunski sistem in vnetje patogenov, ki se neopazno širijo po telesu, je bolezen, ki nastopi takrat, ko se stres umakne.

Vpliv stresa na naše zdravje je obširno raziskan in ti podatki nam dajejo več konkretnih dokazov, kako negativne posledice ima stres na naše zdravje.

Tukaj si ne postavljamo vprašanja, ali na nas stres vpliva negativno ali kako drugače, temveč:
– kako ga lahko učinkovito odstranimo,
– kako se lahko spopademo z njim
– ter, da se zavemo, kako zelo pomembna je skrb za imunski sistem, medtem, ko smo izpostavljeni stresni situaciji.

In zato privoščim tudi vam, da si večkrat vzamete trenutke zase in naredite nekaj lepega za svojo dušo.


Alja Dimic, Nutritional Therapy Practitioner™ (NTP)  
Članica:  
Akademije za nutricionistiko in dietetiko 
Ameriškega združenja za prehrano 
Mednarodnega društva Adoulas 
Zdravstvene šole Heroghe




#holistic

Loading...